Računalniško podprto sodelovanje

Tekom semestra smo na predavanjih in vajah spoznali različna orodja, ki nam omogočajo sodelovanje.

Menim, da je predmet Računalniško podprto sodelovanje uporabno za učitelja, saj smo se naučili veliko stvari, ki bi jih lahko uporabili v šoli.

Pri pouku bi lahko namesto anketnih lističev učenci izpolnili spletno anketo in tako pomagali pri varčevanju s papirjem. Uporabna so tudi orodja za skupinsko urejanje dokumentov, saj bi lahko naredili seznam naprimer za športni dan -pohod, smučanje, drsanje- vsak učenec se vpiše v ustrezen stolpec. Učitelj fizike bi lahko posnel določen eksperiment ter ga objavil na youtube za razmislek za domačo nalogo (da ne bo domača naloga vedno nekaj dolgočasnega). Več primerov je navedenih že v prejšnjih objavah.

Katera orodja, ki smo jih spoznali, se mi ne zdijo preveč uporabna? To bi bili zagotovo družabni zaznamki. Težje to utemeljim, pač ne najdem nekega primera, kjer bi bilo to res zelo fajn uporabiti, nič težje ne bi bilo življenje in poučevanje brez njih..

Menim, da bi vsak učitelj moral poznati delovanje spletne učilnice, ki jo res povsod že uporabljajo. Za popestritev pouka bi bilo dobo če bi poznal tudi sisteme za objavljanje medijskih vsebin. Vsekakor pa bi nam lahko prišlo prav poznavanje spletnih konferenc, saj bi tako lahko lažje komunicirali s starši.

Pri nadaljnem študiju mi lahko pomaga to, da znam zdaj sama sestaviti spletno anketo in zato ne rabim moriti ljubi po cesti kdo bi bil pripravljen odgovoriti na par vprašanj - spletne ankete rešujejo ljudje prostovoljno. Uporabila bom tudi znanje o orodjih za skupno urejanje dokumentov, čeprav se moram o tem še dosti naučiti.

Mislim, da smo pri tem predmetu spoznali neke osnove računalniškega sodelovanja, zdaj pa je na nas samih, da to znanje še poglobimo (vsaj za uporabne stvari). Res je, da se časi spreminjajo, in kmalu brez računalnika ne bomo več znali živeti. Zato je prav, da se kot bodoči učitelji izobrazimo tudi v tej smeri, saj mlajše generacije že zdaj bolj obvladajo uporabo računalnika kot večina od nas (če ne upoštevamo računalničarjev ;) ).

Orodja za skupinsko urejanje dokumentov

Ukvarjali smo se z orodji za skupinsko urejanje dokumentov. 

Njihova skupna značilnost je, da lahko uporabniki dokument urejajo vsi hkrati.

Takšna orodja so uporabna za izdelovanje poročil, da vsak učenec napiše svoj del. Dobro je tudi, da lahko do dokumenta pridemo od kateregakoli računalnika, ki ima internet. Prav tako lahko na Google Docs objavimo seznam, na katerega se morajo učenci vpisati (mi ga uporabljamo za vpisovanje nastopov in hospitacij)

V šoli med poukom teh orodij ne bi uporabljala. Mogoče pa bi jih nekaj učencem vseeno predstavila, da bi jih znali uporabljati sami doma, med pisanjem seminarskih nalog.

Na vajah smo omenili kar nekaj orodij za skupinsko urejanje dokumentov, npr. Show document, Zoho show, Gliffy, Webspiration, Scribblar itd. Jaz še za nobenega od teh nisem slišala, sama uporabljam le Google Docs, pa še to le takrat, ko je res nujno.

Družabni zaznamki

Družabne zaznamke uporabimo takrat, ko naletimo na kakšno zanimivo stran in jo želimo pozneje spet najti. Zanimivo je, da lahko zraven napišeš in shraniš svoje komentarje, kar ti olajša naslednje branje. Omogočajo dodajanje, opisovanje, označevanje, urejanje in deljenje zaznamovanih spletnih dokumentov.

Morali smo si ogledati nekaj orodij za izdelavo družbenih zaznamkov. Spoznali smo že Delicious in Diggo, več pa jih najdete na strani: http://www.ebizmba.com/articles/social-bookmarking-websites

Prednost družabnih zazanamkov je, da so na voljo na vsakem računalniku. Mogoče bi bili uporabni pri izdelavi seminarskih nalog, ko hočeš sošolcu nazorno pokazati npr. kateri del članka naj si prebere.

No, v resnici se mi stvar ne zdi ravno preveč uporabna, zato me niti ne čudi, da zanjo še nisem slišala pred predavanji.

Družabna omrežja

Večina nas je že slišala za kar nekaj družabnih omrežij, kot so naprimer Facebook, Google+, Twitter in podobna. Na njih objavljamo včasih smiselne, včasih nesmiselne stvari.

Meni se zdi nesmiselno, če kdo objavlja kaj počne vsak trenutek, kakšne volje je, žaljive pripombe, neprimerne slike in podobne preveč osebne informacije. Te stvari nam utegnejo v prihodnosti škoditi. Zna pa postati tudi nevarno, če objavimo npr. kje živimo ali kje se v nekem trenutku nahajamo, saj lahko te podatki pomagajo lopovom pri njihovih dejanjih

Smiselno pa je objaviti kakšna gradiva, sporočiti kakšno novico, če želiš da jo veliko ljudi izve, ustvarjati razne dogodke in preko teh omrežij na njih povabiti določene prijatelje in podobno.

Anketa

Za izdelavo ankete sem uporabila spletno stran EnKlikAnketa - 1KA. Ker take ankete še nisem delala, sem se odločila, da bolj za poskus naredim le testno anketo. Bil je ravno čas novoletnih praznikov, zato sem z anketo želela izvedeti koliko ljudi kupuje darila in kakšno povezavo ima to z njihovo plačo, stopnjo izobrazbe in spolom. Anketo si lahko ogledate ali jo celo rešite na strani:

https://www.1ka.si/a/22293 

KONFERENČNI SISTEMI

Konferenčni sistemi se veliko uporabljajo v raznih podjetjih, na seminarjih, med učitelji in podobno. Kako pa bi lahko konferenčni sistem uporabili v šoli?

Premišljevala sem, kako bi se obneslo imeti take vrste predavanje. Če bi bil učitelj naprimer na službenem potovanju in vseeno ne bi hotel zaostajati pri jemanju nove snovi in bi se odločil za predavanje na daljavo, preko konferenčnega sistema. Mislim da se to ne bi obneslo, saj na tak način ne moreš dobro videti kaj učenci počnejo, kdaj ti sledijo, kdaj klepetajo, ne moreš jih prisiliti, da si kaj napišejo v zvezek ipd. Če hočejo kaj povedati oziroma vprašati sicer lahko dvignejo roko, a mislim, da se to ne bi pogosto dogajalo. Najbrž bi bila bolj v uporabi možnost zasebnega pogovora. No, vsaj v osnovni šoli to sigurno ne bi delovalo. Tudi za srednješolce nisem prepričana, da so sposobni sami sebe dati v red in slediti predavanju brez grozenja učitelja. 

Bi pa tak konferenčni sistem prišel prav, če bi bili učenci za njegovo uporabo primerno motivirani - naprimer pred testom bi se lahko tako povezali in vprašali učitelja o raznih nalogah, ki jih ne znajo rešiti in ostale stvari, ki jih ne razumejo. Učitelj lahko tudi piše na "tablo", kar bi bilo v tem primeru odlično. Učenci pa bi sodelovali, saj bi si sami želeli interakcije, da bi stvari bolje razumeli in dobili boljšo oceno na testu. Taka konferenca tudi ni za vse obvezna, zato bi se vanjo vključili le tisti, ki jih stvar res zanima.

Še en primer kjer bi konferenčni sistemi res prišli prav pa so roditeljski sestanki in govorilne ure. Tako se ni treba nikomur voziti v šolo, ki je lahko oddaljena več kilometrov, ampak se vsi pogovarjamo kar od doma ali celo od službe. Tako prihranimo kar nekaj časa. Dobro pa je tudi, da lahko starš kadarkoli "dvigne roko" in vpraša stvari, ki je drugače ne bi upal vprašati in se izpostavljati ter skakati v besedo učitelju. Slabost tega pa je, da se vsi starši ne bi znali priključiti v tako konferenco in bi izgubili še več živcev kot jih po navadi na govorilnih urah ter roditeljskih sestankih.

Kako uporabljamo blog v šoli?

Blog v šoli lahko uporabljamo naprimer namesto oglasne deske za objavljanje obvestil. Učenci so veliko za računalnikom, zato si lažje vzamejo minutko in si ogledajo še obvestila kar na internetu. To pride prav tudi kadar učenca ni v šoli (je bolan ipd.), da lahko vseeno pogleda kaj je novega.

Na blog lako napišemo kaj so delali na posameznem predavanju, da lahko učenci pred testom pregledajo ali imajo vso snov prepisano in ali obvladajo vse teme.

Lahko gor objavljamo dopolnilni učni material, delovne liste, domač nalogo in bolj podrobno razlago. Zraven napišemo razne nasvete.

Lahko odpremo diskusije in pri njej lahko sodelujejo vsi učenci. Lažje sodelujejo tudi bolj tihi in sramežljivi učenci.

Lahko objavljamo slike in posnetke. Jaz bom učila fiziko, zato bi lahko gor objavila posnetke eksperimentov, ki smo jih opravili med poukom, da jih učenci ne pozabijo. Tako lahko skico in opis poskusa napravijo doma in mi ne zgubljamo časa s tem. Lahko jim naredim tudi nek eksperiment za razmislek – domača naloga, saj si ga lahko ogledajo neomejenokrat.

Če smo z računalnikom bolj spretni, lahko tudi ustvarimo razne kvize in tako na zabaven način spodbudimo učence k sodelovanju.